Od 11.04.2020 dalje v veljavi ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP) za blaženje posledic za slovenska podjetja koronavirusa (covid-19);
Višina nadomestila za čakanje na delo:
(Status delavcev, ki ne delajo zaradi višje sile, zaradi varstva otrok in nezmožnosti prihoda na delo ter ostalih razlogov, povzročenih z epidemijo, je izenačen s statusom delavcev na čakanju).
- Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja delo, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % povprečne bruto plače preteklih 3 mesecev).
- Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
- Izplačano nadomestilo se povrne v višini nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
- Delodajalci so prav tako za navedene primere in pod navedenimi pogoji oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13.03.2020 do 31.05.2020, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v RS, preračunane na mesec.
UPRAVIČENI DELODAJALEC (bistveni pogoji):
- vsak delodajalec v RS, razen neposredni in posredni uporabniki proračunskih sredstev oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70%
- delodajalec, ki mu bodo po lastni oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019 so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.
- Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela imajo delodajalci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje in ki izjavijo, da delavci zaradi obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami nimajo, zaradi višje sile ne morejo opravljati dela.
Če se naknadno ugotovi, da je delodajalec napačno ocenil upad prihodkov in do ukrepov v zvezi z oprostitvijo prispevkov od nadomestila plač glede na podatke poslovnega izida ni upravičen, bo moral znesek oproščenih prispevkov vrniti.
- Do nadomestila ni upravičen delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
- Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 8 dneh od napotitve delavca, vendar najpozneje do 31.05.2020.
- Za delavce, ki so v času uveljavitve Zakona že bili napoteni na čakanje na delo, se vloga odda najkasneje do 18.04.2020 (v kolikor še ni bila oddana).
Pravice do povračila ne more uveljavljati delodajalec, ki:
- Ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge in
- če je nad njim uveden postopek stečaja.
POZOR – VRAČILO POVRNJENIH (OPROŠČENIH) SREDSTEV:
Delodajalec mora delavcu v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil izplačevati neto nadomestila plače. V tem obdobju delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to lahko opravi z delavci na začasnem čakanju. Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem PREDHODNO obvesti Zavod za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod z dnem prenehanja odsotnosti. Če delodajalec ravna v nasprotju s temi odredbami, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v TRIKRATNI višini.
Subjekti, ki bodo uveljavili:
- povračilo nadomestila plača za čakanje na delo
- ki bodo poleg tega oprosščeni plačila vseh socilanih prispevkov
morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva , skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor (vpogled v računalniške programe, listine in postopke).
Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo in KRIZNI dodatek za april in maj (po ralagi FURS-a 13.3.2020 - 31.5.2020)
Subjekti, ki bodo uveljavili oprostitev PIZ prispevkov za delavce, ki delajo in bodo hkrati izplačali obvezni krizni dodatek morajo v primeru, da bo od uveljavitve tega zakona (11.04.2020) prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
Nadomestilo za bolniške odsotnosti od prvega dne krije ZZZS, od uveljavitve zakona dalje in ne dlje kot do 31.05.2020, uveljavitev povračila se uredi z vlogo na ZZZS do 30.09.2020.
Več si lahko preberete v zakonu.