Sprejet PKP8

ZAKON O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19 (ZDUOP)

Državni zbor je na seji 3. 2. 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covid-19 (ZDUOP)

V nadaljevanju je pregled nekaterih ključnih novosti:

1. SUBVENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE

Delodajalec je za vsakega delavca, čigar plača za polni delovni čas brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne presega zneska minimalne plače (1.024,24 evra bruto) upravičen do povračila dela minimalne plače z mesečno subvencijo v višini 50 evrov. Če gre za delavca, ki dela za manj kot polni delovni čas, delodajalec lahko prejme subvencijo, sorazmerno delovnemu času. Ta ukrep velja za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021.

Do tega niso upravičeni med drugim posredni ali neposredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, delodajalci prav tako niso upravičeni do subvencije za zaposlene v programu javnih del.

Izjavo za omenjeno subvencijo je potrebno oddati preko portala eDavkov, najpozneje do konca meseca za subvencijo za minul mesec, vendar najpozneje do konca julija 2021 (izplačevanje do 20. v mesecu, ki sledi oddaji izjave)

Če delodajalec prejme to subvencijo, v času prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije. Hkrati ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo PKP 8. Subvencija velja do konca junija, po tem času pa PKP 8 do konca leta 2021 predvideva, da se najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila plače, izplačane od julija do decembra 2021, spremeni na raven minimalne plače, in ne več kot 60 odstotkov povprečne plače.

Za kršitev tega so predvidene tudi globe, in sicer od tri tisoč do 20 tisoč evrov za podjetja oziroma od 1.500 do osem tisoč evrov za tiste, ki imajo deset delavcev ali manj.

2. UKREP ČAKANJA NA DELO

Pravico do ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, registriran najpozneje na dan 31. december 2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije, razen izjem.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 42. člena tega zakona s strani RS znaša 80 odstotkov nadomestila plače (bruto I) in je omejena z višino povprečne mesečne plače za mesec oktober 2020. Višina povračila lahko znaša 100 odstotkov, če skupni znesek državnih pomoči ni presegel 1,8 milijona evrov na posamezno podjetje oziroma skupna pomoč ni oziroma ne bo presegla 270 tisoč evrov na podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture ali 225 tisoč evrov na podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Prav tako je za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, je povračilo nadomestila plače, nadomestilo vključuje plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če niso poslovali v tem času se ocena podaja glede na povprečni mesečni prihodek v letu 2021.

Do tega niso upravičeni med drugim posredni ali neposredni uporabniki državnega proračuna ali občinskih proračunov, delodajalci prav tako niso upravičeni do subvencije za zaposlene v programu javnih del.

V kolikor podjetje ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Vlogo lahko oddajajo delodajalci registrirani po 31. decembru 2020, na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ)

Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021.

3. KRIZNI DODATEK

Delodajalec vsakemu zaposlenemu, katerim je bil krizni dodatek iz 85. člena ZIUPOPDVE že izplačan, pri katerem se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. oz je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do dodatka iz prvega odstavka tega člena.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek iz prejšnjega odstavka. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021.

Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstavka tega člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

GLOBE:

• Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ne izplača kriznega dodatka (prvi, drugi in tretji odstavek 85. člena ZIUPOPDVE).
• Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev,
• Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca,
• Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik.

4. UKREP KRATKOTRAJNIH BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI

Možnost bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika bodo lahko zaposleni uveljavljali tudi letos, in sicer največ enkrat v vsem letu.

5. OBROČNO VRAČILO POMOČI

Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS in ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.